Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.
V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.
Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.
Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.
Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.
Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.
Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.
Norveška razmišlja o zagotovitvi vojaškega posojila Ukrajini v višini več kot 100 milijard evrov. Sredstva naj bi zagotovili iz državnega premoženjskega sklada. Morebitno posojilo bi Ukrajini omogočilo financiranje obrambnih potreb v času ruske agresije.
Bundestagska predsednica Julia Klöckner (CDU) je Nemčijo označila za 'bordel Evrope' in pozvala k strožji zaščiti prostitutk. Kritična je do trenutne zakonodaje, ki po njenem mnenju ne zagotavlja zadostne varnosti. Predlaga prenovo zakona o zaščiti prostitutk in se želi zgledovati po zakonodaji drugih držav.
Izrael je norveškemu premierju Jonasu Garu Støreju zavrnil vstop v državo, kjer naj bi potekali pogovori. Po poročanju norveškega časnika Dagens Næringsliv, je premier Izraela Benjamin Netanjahu zavrnil srečanje iz političnih razlogov. Do zavrnitve je prišlo po prekinitvi ognja v Gazi. Norveška je sicer ena izmed držav, ki je priznala Palestino.
Vodja AfD, Tino Chrupalla, je bil ostro kritiziran, tudi znotraj lastne stranke, zaradi izjave, da mu Vladimir Putin "ni storil nič žalega". Kljub kritikam Chrupalla vztraja pri svojih stališčih glede Rusije.
Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.
Rusko obrambno ministrstvo je obtožilo ukrajinskega predsednika Zelenskega, da prikriva resnico o situaciji v Kupjansku, pri čemer naj bi žrtvoval življenja ukrajinskih vojakov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da ukrajinske oblasti omejujejo dostop medijev do območij, kjer so ukrajinske sile obkoljene, kot sta Krasnoarmejsk in Dimitrov, da bi prikrile težko situacijo. Zahodni mediji poročajo, da naj bi bila ukrajinska vojska v Krasnoarmejsku popolnoma obkoljena in odrezana od oskrbe, kar naj bi povzročalo vse večjo kritiko ukrajinskega poveljstva.
Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.
Norveški Nobelov odbor je sporočil, da bo Maria Corina Machado, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, potovala v Oslo, da bi 10. decembra prejela nagrado. Odbor je poudaril, da je Machado jasno povedala, da bo prišla, vendar opozarjajo, da je potovanje lahko nevarno.
Ministrstvo za zunanje zadeve Turške republike Severni Ciper (KKTC) je obsodilo odločitev Norveške o odpravi embarga na orožje za Južni Ciper. Ocenili so, da bo ta poteza škodovala že tako občutljivemu ravnovesju v vzhodnem Sredozemlju.
Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da bo spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Norveški. Noboa je sprejel osebno povabilo Machadove, ki je nagrado prejela za svoje prizadevanje za demokracijo.
Norveški obrambni minister, Tore O. Sandvik, je napovedal, da bo Norveška leta 2026 Ukrajini namenila 7 milijard dolarjev za obrambne potrebe.
Ustanovitelj spletnih servisov za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je ostro kritiziral Norveško in podeljevanje Nobelove nagrade za mir. Njegova izjava je sledila predlogu Kirila Dmitrieva, vodje ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), da bi nagrado preimenovali v Nobelovo nagrado za vojno.
Norveška je po 65 letih odpravila embargo na orožje proti Cipru. Norveški zunanji minister Espen Barth Eide je novico sporočil v telefonskem pogovoru s ciprskim predsednikom Nikosom Christodoulidesom. Embargo je bil uveden leta 1959 zaradi splošne politike Norveške, da ne izvaža orožja v države, kjer obstaja vojna, grožnja vojne ali notranji spopadi. Christodoulides je pozdravil odločitev Norveške in jo označil za pomemben korak pri krepitvi dvostranskega obrambnega sodelovanja.
Norveški minister za mednarodni razvoj, Asmund Grover Aukrust, je izrazil kritiko nad mednarodno skupnostjo zaradi njenega neuspeha pri zagotavljanju ustrezne pomoči prebivalcem Gaze in Sudana. Poudaril je, da mednarodna skupnost ni izpolnila svojih obveznosti pri reševanju humanitarnih kriz v teh regijah.